Odlikujejo jih lastnosti, ki so zaželene, pa tudi kakšna, ki jo predvsem starejši težje sprejemajo. Pomembno je prepoznati njihov potencial in jim ponuditi možnost, da se dokažejo.
Izziv najdejo v vsem, česar se lotijo
Milenijci, kot tudi pravijo generaciji Y, se zavedajo, da so sami odgovorni za svoj uspeh, tako da so visoko ambiciozni in spretni iskalci izzivov - pri študiju, življenju ali zaposlitvi. Ne iščejo statične službe, ampak prožno delovno mesto. Želja po prilagodljivodti je namreč zelo visoka. Podjetja naj torej razmislijo v smeri fleksibilnih urnikov in miselnosti opravljenega dela. Ni več najbolj pomembna prisotnost na delovnem mestu v pisarni med 8. in 16. uro, ampak delo, ki je konec tedna opravljeno.
Nasprotno je mišljenje, da so predstavniki generacije Y leni in nezanesljivi. Če se pojavi takšen odnos, pomeni, da naloženo delo/naloga verjetno ne prinaša dovolj velikega izziva. Milenijci ne pričakujejo, da bodo v eni službi ostali za vedno. Spremembe jim niso tuje, tako da ni nujno, da bodo vse življenje opravljali isti poklic.
Kako se približamo generaciji Y?
Tudi če njihove izkušnje niso velike ali resne, pričakujejo, da bodo na delovnem mestu pomembni. Želijo biti vključeni v odločitve. Od nadrejenih pričakujejo, da jih dobro usmerjajo, zahtevajo navodila, a tudi pohvale in kritike, kadar so na mestu. Za podjetja je tako najlažje, da jim ponudijo čim večjo odgovornost na področjih, ki jih obvladajo.
Predstavniki generacije ne iščejo službe, ki bo tudi njihovo življenje, služba jim je predvsem vir zaslužka, imajo pa visoka pričakovanja. Želijo dobre medosebne odnose, samouresničenje, veliko izobraževanja in stalno komunikacijo v ekipah. Zares pomembno je, da se počutijo dobro, sicer se dela hitro naveličajo ali dobijo občutek, da jim je delo v breme. Ena od idej so skupna tedenska druženja – na primer skupni zajtrki ali popoldanska druženja v zadnji uri delovnega dneva. Premisliti je treba tudi o motivaciji. Seveda vsak posameznik ceni denarne nagrade, a pri delu z generacijo Y je moč opaziti, da so jim nematerialne nagrade celo bolj pomembne. Premislite v smeri javne pohvale za dobro opravljeno delo ali pa o nagradi v obliki prostega popoldneva/dneva.
Seveda nasvetov ne moremo posplošiti na prav vsakega posameznika, lahko pa med milenijci najdemo vzporednice, ki bodo podjetjem in mladim pomagale do najboljše skupne poti. Nenazadnje so pri zaposlovanju temeljnega pomena zaposleni s svojim največjim razvojnim potencialom in premislek o spremembah odnosa do dela je na mestu prav za vse. Le tista podjetja, ki se bodo dobro pripravila na izzive novih generacij, bodo lahko uspešna in produktivna tudi v prihodnosti.